Statut2018-10-19T18:45:40+00:00

STATUT

  1. člen

Ta statut ureja organizacijo in delovanje stranke Komunalno ekološka lista (v nadaljevanju: stranka).

Članice in člani stranke s svojim delovanjem uresničujemo program stranke, katere osnovni cilj je zagotavljanje dobrobiti občanov Občine Škofja Loka.

Glavno vodilo stranke je pozitivna energija, transparentnost in strokovnost delovanja občine ter občina za vse občane.

  1. člen

Ime stranke: Komunalno ekološka lista

Skrajšano ime stranke: Ekološka lista

Kratica imena: KEL

Znak stranke: znak stranke je še v delu

Stranka posluje brez žiga.

Sedež stranke je v kraju Gorenja vas – Reteče.

  1. člen

Komunalno ekološka lista (v nadaljevanju: stranka) je pravna oseba in deluje v Republiki Sloveniji.

Stranka nima organiziranih teritorialnih enot.

  1. člen

Stranka se lahko vključuje v zveze političnih strank s sorodnimi programskimi izhodišči in cilji.

  1. člen

V statutu uporabljeni izrazi napisani v moškem spolu, se smiselno uporabljajo za ženske in moške osebe.

  1. člen

Člani stranke so državljanke in državljani Republike Slovenije, ki podpišejo pristopno izjavo, s katero sprejemajo program in statut stranke.

Pristopna izjava mora vsebovati ime in priimek, datum rojstva, državljanstvo in stalno ali začasno prebivališče. Pristopna izjava lahko vsebuje tudi druge podatke, ki jih določi svet stranke.

Sprejem novih članov potrjuje svet stranke.

Članstvo nastane z vpisom v register članov, ki ga vodi sekretar stranke.

Član stranke ne more biti član drugih političnih strank.

  1. člen

Svet stranke lahko v roku 90 dni po prejemu pristopne izjave zavrne vpis v seznam članov, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnika pristopne izjave nasprotuje temeljnim vrednotam, ciljem in programskim prizadevanjem stranke.

Zoper zavrnitev vpisa v seznam članov ni pritožbe.

  1. člen

Člani stranke imajo pravico:

– biti obveščeni o delu stranke,
– sooblikovati in uresničevati program stranke ter sodelovati pri njegovem izvajanju,
– voliti in biti voljeni v organe stranke,
– kandidirati za voljene in imenovane funkcije,
– dajati pobude in predloge organom stranke oz. izvoljenim članom v predstavniških telesih,
– odstopiti od voljene in imenovane funkcije,
– izstopiti iz članstva stranke.

Člani stranke imajo dolžnost:

– uresničevati programske cilje in naloge stranke ter spoštovati statut,
– s svojim delovanjem krepiti in udejanjati temeljne vrednote stranke,
– delovati v skladu s statutom in programom stranke,
– aktivno sodelovati v organih, v katere so bili izvoljeni ali imenovani ter uresničevati njihove sklepe,
– plačevati članarino, če jo s sklepom določi svet stranke.

  1. člen

Članstvo v stranki preneha:

– z izstopom,
– z izbrisom,
– z izključitvijo in
– s smrtjo.

V primeru prenehanja članstva je član črtan iz evidence članstva.

  1. člen

Član iz stranke izstopi tako, da svetu stranke pošlje pisno izstopno izjavo, v kateri lahko navede razloge za izstop.

Člana stranke se iz članstva izbriše, če več kot leto dni ni poravnal članarine, če je določena s sklepom sveta stranke. Ugotovitveni sklep o izbrisu iz članstva sprejme sekretar stranke.

Člana stranke se izključi iz stranke v primeru nespoštovanja temeljnih vrednot stranke, njenega statuta ali delovanja v nasprotju s programom, sprejetimi sklepi stranke in razlogov, zaradi katerih po tem statutu ne more postati član stranke.

Pobudo za izključitev lahko poda vsak član stranke ali njeni organi. O pobudi za izključitev odloča svet  stranke.

Zoper sklep o izključitvi iz stranke ni pritožbe.

  1. člen

Stranka deluje predvsem na območju Občine Škofja Loka in ni teritorialno organizirana.

Organe lahko sestavljajo samo članice in člani stranke, razen če ta statut ne določa drugače.

  1. člen

Organi stranke so:

– zbor članov,
– svet stranke, ki je izvršilni organ stranke,
– predsednik

  1. člen

Mandat vseh organov stranke traja štiri leta. Če ob prenehanju mandata niso izvoljeni novi organi, se mandate podaljša za prehodno obdobje do izvolitve novih organov.

Kolegijski organi stranke odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.

Kolegijski organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članov organa. Odločajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen v primerih, ko je z zakonom ali s tem statutom določeno drugače.

Na korespondenčnih sejah je odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov organa.

Člani kolegijskih organov stranke so se dolžni udeleževati sej organov, katerih člani so. Če se član kolegijskega organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat v tekočem letu, mandat tega člana kolegijskega organa preneha.

Kolegijski organ stranke lahko sprejme poslovnik, s katerim določi natančnejša pravila za svoje delovanje.

  1. Zbor članov
  2. člen

Zbor članov je najvišji organ stranke, ki se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat na vsake štiri leta.

Pristojnosti zbora članov stranke so:

– sprejema statut in njegove spremembe ter dopolnitve,
– sprejema program stranke in njegove spremembe,
– odloča o prenehanju, pripojitvi, spojitvi ali razdružitvi stranke,
– lahko sprejme poslovnik o svojem delu,
– voli in razrešuje voljene člane sveta stranke in predsednika stranke in
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

  1. člen

Zbor članov sestavljajo vsi člani stranke.

  1. člen

Zbor članov skliče predsednik stranke. Zbor članov lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članov zbora članov, ki morajo navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora predsednik stranke zbor članov sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

Sklic zbora članov z gradivom in predlogom dnevnega reda se objavi na spletni strani stranke vsaj sedem dni pred zasedanjem.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov stranke. V kolikor zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če je prisotnih več kot ena desetina članov stranke.

Zbor članov veljavno odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov zbora.

  1. Svet stranke
  2. člen

Najvišji organ med dvema zboroma članov je svet stranke. Svet stranke je izvšilni organ in neposredno opravlja naloge za uresničitev programa stranke.

Svet stranke:

– spremlja izpolnjevanje programa in usmeritev stranke ter daje smernice za delo stranke in njenih organov,
– sprejema programske dokumente,
– sprejema usmeritve stranke za volitve,
– organizira in izvaja aktivnosti stranke,
– odloča o koalicijskih in drugih povezovanjih stranke,
– na predlog predsednika stranke imenuje in razrešuje sekretarja stranke;
– vodi postopke volitev v vse organe stranke in postopke volitev v državni zbor, predsednico ali predsednika republike, v organe lokalne skupnosti in v evropski parlament,
– v skladu z veljavno zakonodajo določa kandidatke in kandidate na volitvah v državni zbor, v evropski parlament, kandidatke in kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in kandidatko ali kandidata za predsednico oziroma predsednika republike,
– predlaga zboru članov kandidate za predsednika in člane sveta stranke,
– določa predstavnike stranke v drugih organih in organizacijah,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
– obravnava pobude in predloge članov stranke ter o sprejetih stališčih obvesti pobudnike,
– sprejema pravilnike in druge interne akte stranke, razen če je s tem statutom drugače določeno,
– vodi postopke in ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke ter pravno nasledstvo ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni pripojitvi, spojitvi ali razdružitvi stranke
– s sklepom lahko določi članarino,
– sprejme spremembo naslova sedeža stranke in
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

  1. člen

Svet stranke sestavljajo:

– predsednik stranke,
– štirje na zboru članov izvoljeni člani,
– sekretar stranke.

Predsednik lahko dopolni sestavo sveta stranke z do največ petimi člani.

  1. člen

Svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat na leto.

Sejo sveta lahko z navedbo razlogov za zahtevo sklica in s predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članov sveta stranke. V tem primeru mora predsednik sveta stranke sejo sveta stranke sklicati najkasneje v 30-ih dneh od prejema zahteve.

  1. Predsednik stranke
  2. člen

Predsednik stranke:

– vodi in predstavlja stranko v javnosti,
– zastopa stranko v pravnem prometu,
– sklicuje in vodi svet stranke,
– skrbi za uresničevanje sklepov in stališč zbora članov in sveta stranke,
– predlaga svetu stranke v imenovanje sekretarja,
– o svojem delu poroča zboru članov in svetu stranke,
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

Predsednika stranke voli in razrešuje zbor članov.

  1. Sekretar stranke
  2. člen

Sekretar stranke:

– je odgovoren za njeno finančno in materialno poslovanje,
– pripravlja letni finančni načrt in poročilo,
– zagotavlja administrativno, organizacijsko in strokovno podporo organom stranke,
– opravlja druge zadolžitve po navodilih predsednika stranke ali sveta stranke,
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

Sekretarja imenuje svet stranke.

Delovanje stranke je javno.

Stranka zagotavlja javnost delovanja z obveščanjem javnosti preko svoje uradne spletne strani, z izjavami za javnost in na druge ustrezne načine.

  1. člen

Volitve so praviloma tajne. Imenovanja opravijo pristojni organi z javnim glasovanjem.

Za izvedbo tajnih volitev organ, ki ima nalogo izvesti volitve, imenuje volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik volilne komisije ter najmanj dva člana volilne komisije, izmed katerih nihče ne sme kandidirati na volitvah.

  1. člen

Organ, ki vodi postopek za posamezne voljene ali imenovane funkcije, mora postopek evidentiranja voditi tako, da ta omogoča opredeljevanje vsakega člana stranke, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke.

Če veljavna zakonodaja ne določa drugače, morajo kandidatne liste za sestavo kolegijskih organov stranke na vseh ravneh zagotavljati najmanj tretjinsko zastopanost enega spola.

Glasuje se lahko le o kandidatih, ki podajo soglasje h kandidaturi.

Če veljavna zakonodaja ne določa drugače, morajo kandidatne liste za volitve v državni zbor, evropski parlament, organe lokalnih skupnosti, predsednico ali predsednika države zagotavljati najmanj tretjinsko zastopanost enega spola.

Na kandidatne liste za volitve v državni zbor, evropski parlament, za kandidate za organe lokalne skupnosti in za predsednika ali predsednico države se lahko predlaga le kandidatke in kandidate, ki podajo pisno soglasje h kandidaturi.

Kandidati so na glasovnicah razvrščeni po abecedi prvega priimka, prva črka pa se določi z žrebom, ki ga izvede organ, ki voli ali volilna komisija.

  1. člen

Kadar je na kandidatni listi toliko kandidatov, kolikor se jih voli, se voli tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI.

Kadar je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kot se jih voli.

  1. člen

Za nosilca individualne funkcije je izvoljen kandidat, ki prejme večino opredeljenih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če noben kandidat ne prejme večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma z največ prejetimi glasovi.

Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izvedejo ponovne volitve, pri čemer se izbira med kandidati s takim številom glasov.

Volitve se izvajajo tolikokrat, kolikor je potrebno, da se izvoli potrebno število izvoljenih kandidatov.

  1. člen

Kadar je na kandidatni listi za kolegijske organe več kandidatov, kot se jih voli, so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članic in članov kolegijskega organa stranke, pri čemer je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta.

Kadar je na kandidatni listi za kolegijske organe toliko kandidatov, kolikor se jih voli, so kandidati izvoljeni, če prejmejo večino opredeljenih glasov.

Če je na volitvah za kolegijske organe dvoje ali več kandidatov za zadnje mesto, ki se še voli, dobilo enako število glasov, se med njimi izvedejo ponovne volitve in se izvedejo tolikokrat, kolikor je potrebno, da se z večino izvoli zadnji kandidat.

Če iz glasovnice ni razvidna volja volivke ali volivca, je glasovnica neveljavna.

  1. člen

Natančnejše postopke in merila za volitve lahko določi pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.

  1. člen

Funkcija članu v individualnem ali kolegijskem organu preneha s pretekom mandata, z odstopom s funkcije, izbrisom ali izstopom iz članstva, zaradi neudeležbe na sejah v skladu s tem statutom ali s smrtjo.

Odstop člana kolegijskega organa mora član pisno posredovati kolegijskemu organu, katerega član je.

Kadar odstopa član individualnega organa, mora o svojem odstopu pisno obvestiti svet stranke.

  1. člen

Organi stranke lahko posamezne člane kolegijskih ali individualnih organov razrešijo pred iztekom mandata. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe, ki določajo izvolitev.

Pobudo za razrešitev predsednika stranke in voljenih članov sveta stranke lahko poda svet stranke ali najmanj tretjina članov stranke.

Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje ZA ali PROTI. Organ oziroma članica ali član organa je razrešen/-a, če je večina veljavnih glasov za razrešitev.

Pobudo za razrešitev je mogoče podati, če član organa ali organ kot celota, ne izvršuje nalog, ki jih določajo ta statut in sprejeti program stranke.

  1. člen

Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s fizičnih oseb ter iz drugih z zakonom določenih virov.

Finančno in materialno poslovanje stranke lahko podrobneje ureja pravilnik, ki ga na predlog sekretarja sprejme svet stranke.

Predlog za prenehanje, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko poda predsednik stranke ali najmanj tretjina članov stranke. Predlog, ki mora biti v pisni obliki in vsebovati podpise predlagateljev, se posreduje svetu stranke.

Če svet stranke pobudo sprejme, mora predsednik stranke v roku enega meseca od sprejetega sklepa sveta stranke sklicati zbor članov stranke, ki odloča o prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke.

Odločitve o premoženjskopravnih razmerjih v primerih iz prejšnjega odstavka in v primeru izbrisa stranke iz registra skladno z veljavnimi predpisi sprejema svet stranke, izvrši pa jih sekretar stranke.

  1. člen

Ne glede na določbo 23. člena tega statuta, so volitve na ustanovnem zboru članov stranke javne.

  1. člen

Ne glede na določbo 16. člena, je rok za sklic ustanovnega zbora članov stranke lahko krajši od sedem dni.

  1. člen

Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme zbor članov stranke.

error: Vsebina je zaščitena!